Ob 8.00 zjutraj vrževa moj kajak na streho njegovega avtomobila in jo čez "zabačene" predele (čez dolino Bače) mahneva proti Bovcu. Vstaviva se še v Trnovem ob Soči, kjer si Luka (Kronegger) sposodi kajak.
Kajakaška nebesa v Trnovem ob Soči
Ker je po letu dni Luka K. šele pred kratkim začel hodit po svetu brez bergel (nesreča v gorah ga je stala nekaj šraufov v gležnju), je veslanje eden redkih športov s katerim se lahko zabava (pa še za tega bog ne daj da izvejo njegovi dohtarji). Zaradi večdnevnega deževja je vodostaj Soče občutno narasel, zato se odločiva, da bova za začetek odveslala predel Soče od Kala do Čezsoče (III/IV). Prijazno teto prepričava, da naju bo potem odpeljala nazaj do avta in že jo smukneva v čolna. Kristalno čista voda, ki jo lahko piješ (tudi če se ne prevrneš) in odličen ambient, ki vključuje tudi zasnežene vršace, odtehtajo aroganco čeških raftarjev, ki se obnašajo kot Italjani na tak istem mestu leta 1918...
Srebrna puščica z vodnimi igračami na strehi
Luka
Soča pr Kal Koritnici
Ko priveslava do Čezsoče se vsa napaljena odločiva še za spust po Koritnici. Zapeljeva se do Kluž, tam Krongy počaka z vso veslaško opremo in čolni, jaz peljem avto 5km niže do campa in prištopam nazaj do njega (nora logistika). Koritnica je ozka rečica hudourniškega značaja, ki je v preteklih dneh zaradi dežja občutno dvignila vodostaj vode. 5-kilometrski odsek, ki sva ga odveslala nama je postregel z neprekinjeno akcijo brzic, ozkih prehodov in rol, ki ti poženejo adrenalina po žilah. Prvi priveslam do sotočja, kjer naju je tudi čakal avto, nakar zagledam plavajoči čoln (brez veslača v njem) in veslo, ki plavata po hitrem toku, nekje za njima plava Luka (ironično, da si je na istem mestu Luka pred 2 leti strgal mišico na roki). Ker vidim, da je z njim vse v redu, zvlečem svoj čoln na obalo in se poženem za njegovim.
Živahna Koritnica na mestu, kjer je ponagajala Luki
Po slabem kilometru plavanja po brzicah reke Soče, končno ujamem njegov čoln in veslo. Izpraznim ga in odveslam do Čezsoče. Tam me že čaka Luka z avtomobilom. Oba dva šepava, on zaradi poškodbe goleni, ki jo je staknil, ko ga je med nezgodo vrglo v skalo, jaz zaradi izpahnjenega palca na nogi, ki se mi je izpahnil med plavanjem po skalnati strugi Soče. Spogledava se in se začneva smejati, ko se smeh poleže se spogledava. On:"Bilo je vredno" Jaz: "Oh ja, bilo je vredno".
Praznenje čolna je predvsem "mrzlo" opravilo
Na koncu sva oba dva potrebna bergel
Pogled na slikovito Boko za zaključek
čudovitega dneva
