Kljub temu, da so zadnji prispevki na blogu predvesm reportske narave in in zelo objektivni se trudim, da bi vsi težili k istem sporočilu: "Življenje je polno čudes, presenečenj in čarobnosti, ki nas ne smejo prepustiti ravnodušnosti". Toliko je naklučij, ki nam omogočajo izkoriščanje eksistencialnih dobrot, da razloga za kakršnikoli pesimizem in črnogledost preprosto ne sme biti. Kljub temu, da nam je v nepredstavljio dolgi dobi vesolja dano raziskovanje v neznatno kratki dobi in na mikroskopsko majhen prostoru, ki mu ljubko pravimo Zemlja, je razlogov za polmesečevo obliko na ustih, po imenu smeh več kot dovolj. Prirejanje naravnih danosti človeškim užitkom je naša umetnost. Pa naj si bo to glasba, reka, skala, mavrica ali pesem ptic. Naše vrednotenje in prirejanje že obstojočega nam kaže nove poti, ki se bodo prej ali slej končale šest čevljev pod rušo. Pa nič zato, pesmi bodo donele še dolgo za nami..., le pel jih bo nekdo drug:)
Dvokrilni raziskovalec stvarnosti radovedno
ljubkuje cvet sivke (slikano nekega jutra v Sečovljah)
3 comments:
Ja končno, da si se tudi ti spravil pisat "kr neki" na blog... ker tiste reporterske stvari...saj so zanimive, ampak mal preveč človeka spomnijo na to, kje pa kaj bi lahko bil, pa ne more, ne sme, ali pa se mu enostavno ne da. Za razliko od takega in drugačnega čofotanja po brzicah pa je sposobnost mišljenja tista, ki jo lahko vsak človek prakticira.
Da te še jest mal motiviram k takmule pisanju... :) Morm rečt da mi tele tvoje "kr neki" besede ful pašejo, ko se uležem v pojstlo in preden dokončam dan pokukam v tvoj blog. Res prou paše ščepec misli v oblakih, ker omehčajo dušo ki se utrjuje v delu čez dan.
Hvala obema za spodbudne besede..., bom probal v prihodnje več postov v stilu tega objavit. Sta mi dala mal elana:)
Post a Comment