Monday, March 2, 2009

Na starih tirih

Že mesec dni je minilo, odkar sem ob štirih zjutraj iz Munchna v samih tevicah prikorakal na jeseniško bencinsko črpalko in si kupil kavo. Zmedeni prodajalec me vpraša: "Ma kaj je s tabo, si s Karibov ali s Tajske?". "Ono drugo", mu odvrnem. Le kako je vedel, sem se spraševal...
Življenje se je kajkmalu vrnilo na stare tire, v bistvu sem se še isti dan znašel med učnimi knjigami in si poskušal v glavo vtepsti lastnosti neštetih svetovnih prsti. Ja valda, mar bi v Aziji lovil ribe in tepel pedofile..
Kam naprej? Nimam pojma... Za začetek sem za aklimatizacijo obiskal nekaj domačih vršacev, odbil nekaj ledenih sveč s cepini in oddal prošnjo za erasmusa, ki mi bo po vsej verjetnosti omogočil polletni pobeg v Prago. Pokojni, a legendarni slovenski alpinist Stane Belak - Šrauf je rekel "Fantje, važne so zgodbe". Stavek se po skoraj 15 letih smrti te legende še dostikrat sliši v mrzlih gorskih kočah ob kozarcu rujnega. Tudi s Petrom Rinkom sva najine spomine obogatila za še eno zgodbo, ko naju je v petek ob 1.00 zjutraj Jure Dacar vrgel iz avtomobila pri slapu Savica v Bohinju (tale Jure je res fant od fare, poleg tega, da naju je peljal zastonj nama je kupil še malico). Plani so bili tokrat bolj pohodni, v 2 dneh sva se čez Spodnje bohinjske gore odpravila čez Komno v Lepeno. Veliki zameti snega so pričarali pravljično pokrajino, krplje na nogah so naju rešile gaženja, edina hrana (2 etina prebranca), ki sva jo imela sabo pa je poskrbela, da najini "cimri" v zimski sobi na Krnskih jezerih niso spali kot dojenčki:) Prava zgodba se je začela šele v Lepeni, kjer sva zaštopava dva prijazna "matičarja", ki sta v malem tvingecu našla prostor za 4 nahrbnike, 2 para smuč, kup cepinov, krpelj in 4 korenjake. Idealni pogoji za podiranje hitrosntega rekorda seveda. Šoferki je avto uspeli pognati na 187 km/h. Jaz pa na Perotovih kolenih in z "roženkrancev" v rokah...
Kam naprej? Dokler se premikamo, smo čili in zdravi konec koncev ni pomembno!


Policija svetuje: "Varno v gore s Petrom Rinkom"



Krpljanje po neskončni belini


Na meji med Gorenjsko in Primorsko (v ozadju Krn)


Pod varstvom sonca


Zaradi zametov se v zimsko sobo
pri Krnskih jezerih vstopa skozi okno


Tu in tam splezava kak "impozanten"
ledeni steber...


...za katerega se izkaže, da le ni
tako "impozanten":)

8 comments:

t@nj@ said...
This comment has been removed by the author.
t@nj@ said...

Pohod vidm, da srečno uspeu:) Le zakaj ne bi, ane?;) no ampak, to sam zato, k si se u Parmi un četrtk fajn najedu:P Se vid de je biu moj bon:P:P:P

Unknown said...

Na tem mestu bi rad izkazal zaskrbljenost in opomin našemu mecenu in mentorju Emilu, da ga vse bolj in bolj dohiteva in z novimi metodami tudi v marsičem prekaša Da car. Tako da, Emil zbudi se dokler ni prepozno.

luka snoj said...

Jap, Emil se stara (ostalim bralcev se oproščam za interne fore, ki jih verjetno ne razumejo).

Unknown said...

hahahahaha.

Barby said...

ja pa kje si ti...? :)

Barby said...

Moč misli ;)

luka snoj said...

...se opravičujem za večmesečno zamudo, v prihodnjih dneh pričakujte sveže poste:)