Moč človeka

Včeraj sem se z avtobusom peljal v Ljubljano na geografski žur. Ker mi je v ipodu zmanjkalo baterij, sem počel tisto zaradi česar se je človeška rasa "povzpela" nad ostale prebivalce našega planeta. Preprosto povedano: razmišljal sem. Ob pogledu na rastoče bloke, v nebo vpijoče dimnike in vso ostalo antropogeno navlako so mi po glavi rojile sledeče misli.
Pred približno 4600 milijoni leti je svoje mesto v vesolju dobil naš mali zeleni planet. Splet naključij (ali pa tudi ne??) je hotel, da se je poleg dolgočasnega vulkanizma, premikanja kontinentov in občasnih padcev meteoritov na tem planetu razvilo tudi življenje. Pred približno 2 milijoni let se pojavi človek (če bi celo Zemljino zgodovino zbasali v 2 minuti in ohranili ista razmerja bi se človek pojavil šele pri zadnji desetinki sekunde). Drugače pa je človek večino svojega obstoja je silno dolgočasen, skače po drevesih, se skriva po jamah, moški tepe mamute in ženske, ženska nabira solato in se ne brije pod pazduhami. Skratka, živi dolgčas. Kar naenkrat pa začne uporabljati malo večji odstotek možganov, graditi začne tovarne, podirati začne drevesa in iz njih izdeluje papirčke, ki jih uporablja kot menjalno sredstvo, lesene gorjače zamenjajo granate in bazuke, mamutov ni več, zato moški tepejo le še ženske, lastno atmosfero začne sfinjati z ogljikovim dioksidom, spreminjati globalno klimo… Zadnjih 100 let je potemtakem najbolj pomembnih v celi zgodovini Zemlje. Toliko posegov v okolje in spreminjanja le tega verjetno še ni bilo. Če smo to naredili v 100 letih, kaj lahko naredimo v 200 ali 1000 letih?
Hvala bogu je avtobus ravno pri tem vprašanju prišel na mojo izstopno postajo. Dobra družba, in požirek vina so me odpeljali stran od temačnih misli in mi vrnili optimizem, svet bomo že še rešili, samo kakšen drugi dan…