Toskana

Nekega dne v marcu dobim sms od dobre prijateljice Tadeje Rozman: "Odkrivanje Toskane na kolesu?". Brez razmišljanja na kratko odpišem: "Može!". Vremenska napoved je sicer bila v stilu bibličnega vesoljnega potopa, vendar sva kljub temu napakirala torbe na kolesa in se s parimi vlaki odpravila proti Firencam.


Prvi kilometri

Firence slovijo po dragih picah in živahnem pouličnem življenju. No ja, tudi arhitektura je omembe vredna.

"Za 20 centov tudi poziram"

Z vlakom oddirjava še do Siene, dokaj majhnega srednjeveškega mesteca v osrčju Toskane, kjer najdeva "čip" hostel, v parku si skuhava polento (balkanska kri se preteka tudi po najinih žilah), nato pa se kar na jeklenih žrebičkih malček zapeljeva po mestecu. 


Ljubezen ne pozna meja (železniška postaja v Sieni)



Siena ponoči


Naslednji dan vstaneva zgodaj.  Napakirava bicikle in jo mahneva proti vzhodu, jutranji dež in mraz nama ne preženeta optimizma. Kot da bi nama sam bog odprl vrata se kar naenkrat 
znajdeva v čudoviti igri barv in senc. Gričevnata pokrajina, drevoredi in rumeni prijatelj na nebu naju očarajo in poskrbijo da se s srečo napolnijo še zadnji kotički dvoma.


Almost heaven


Jezeri



Grčki in drevoredi so zaščitni znak Toskane


Igra sonca in oblakov povzroča nore sence na čudoviti travi



Nepregledna gričevja


Malce sva šparala pri nakupu zemljevida in kupila eno krep karto, kjer ni nobenih podatko o reliefu, da o pravilnosti vrisanih cest ne govorimo. No ja, ker sva si zaželela alternativnih variant in makedama sva zavila z asfalta in kaj kmalu končala v pravi blatni kopeli. Iz gum je bilo potrebno vsakih 50 m odstraniti blato, ker se kolesa niso hotela več vrteti, nemalokrat pa sva kolesi razvajala celo z nošnjo. Ko že misliš, da si nekam prišel se kar naenkrat znajdeš na polju tartufov. No, puške le nisva vrgla v tartufe, zato pa sva kot kakšni jehovi priči 
s kolesi na rami prečkala polje in se zopet znašla v Blatnem dolu. Po 2 urah sva prehodila čudovit krog in se znašla na istem mestu.  La vita e bella!


Makedam se kaj kmalu prevesi...


...v nošnjo koles po blatni pravljici.

Ravnina v tej deželi ne obstaja


Drevo se pne nad živozelenim grmičevjem
 


Oljka 

Teden dni je hitro minil, kolesa so zdržala, bilo je res lepo in nepozabno, sveta nama žal ni uspelo obkrožiti, vendar to ni pomembno. It is important to feel strong not to be strong:)