Zadnji izdihljaji zime

Ob nečloveški uri (3.30) me budilka zbudi iz groznih sanj v še bolj grozno realnost. Hja, treba bo vstat. Ob 4.00 me pobere ljubitelj krofov in deklet Matevž Dular-Dule in že drviva proti Ljubelju. Dule je akademski človek, ki ima za plezanje in podobne neumnosti bolj malo časa. Prav zaradi tega so zgodnji jutranji izleti postali nekakšna rutina, če vstaneš dovolj zgodaj si lahko ob 10.00 že na faksu:) Kadar me pokliče Dule mi je jasno, da bo zaradi pomankanja časa in lenobe (sovraži dolge dostope) predlagal 2 cilja, Mojstrovka ali Begunjščica. Danes je bila na vrsti slednja.


Ob 4.45 sva že na Ljubelju


Avioni parajo nebo


Ob sončnem vzhodu se že bližava vstopni grapi


Tokrat jo mahneva na vrh po Y grapi, katero sva enkrat že falila, tokrat jo locirava brez problemov.


Y grapa

Razmere so presenetljivo dobre, sneg je trd in dobro zbit skupaj, temperature so sicer kar nekaj stopinj nad ničlo, življenje pa še vedno ostaja lepo.


Dule je bolj počasen, nadeja se dobre smuke


Proti vrhu se grapa postavi malce bolj pokonci


Še zadnja prečka


Dulčy


Vreme ni ravno rožnato


Vrh doseževa skupaj s črnimi lepoticami ob 7.40


Ena s kislim nasmeškom


Dule končno pride na svoj račun in odsmuča v dolino

Ob 10.30 sem že zajtrkoval doma, Dule pa "šraufu" turbine na faksu. Izkoristila sva še zadnje izdihljaje zime, cepine bomo počasi zaprli v špajzo in se lotili spomladansko-poletnih športov.